Napisal/a LORELLIA, v sreda, 07. jun. 06 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Tvoji bregovi... Tiho gredo vame, kot pozabljeni grobovi v stiske zemlje, kot začarani vrtovi v sanjske sreče, tiho gredo vame in tako počasi so tvoje sence moje sence.
In so tvoja polja moje daljave. In so tvoja iskanja moji svetovi, zaviti v natrpana stoletja ki postanejo pretežka prtljaga za moje skrhane kosti. In vendar, bregovi, zažirajo se mi v podplate, pronicajo mi skozi pore, kot termiti v razgaljeno lubje.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|