Napisal/a LORELLIA, v sreda, 07. jun. 06 |
Ocena urednika: |
 |
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Gledam tvoje zbegane daljave, sanjave sence večnega obzorja, pregnane obljube neskončnih hrepenenj, zbledele črke na pozabljenih grobovih,… gledam tvoje življenje, tvoje črte juter in krivulje noči,
tvoje spiralaste ceste posute s kamenjem, tvoje pomečkane rjuhe na tujih posteljah... ...in si mislim so te poslali zato, da uzrem odsev v ogledalu in se s prsti dotaknem bisera, kričečega, zgubljenega, pozabljenega, v zadnji školjki, v zadnjem oceanu?
Misel se razprši v kapljice, kot slap, ki pade in se razbije v peneče sanje, lažje je biti vse v očeh ničvrednega, kot nič v tvojih očeh,… …ogledalo…

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|