Spoštovani

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.

Več o piškotkih

 
Naslovnica (izbor) arrow Posamezne pesmi arrow Padajoče nebo

Padajoče nebo Natisni Priporoči prijatelju
Napisal/a LORELLIA, v sreda, 07. jun. 06
Ocena urednika:   
Ocena uporabnikov:      (0 glas)
 

Steklene zarje so te pobožale.
Kričeče so me zbudile iz spanca
in stekla sem bosa mimo vrtinca luči.
Drsela sem z mozaiki cest,
utripala s semaforji mavric,
drgetala s skrivnostmi tem,
ki so mi narisale tvoje oči in tvoja usta
na platno razuma.

Bodi moj krik,
moja blaznost,
moja iluzija,
stkana iz kilometrov utvar,
iz neskončnosti utopij,
ki jih ljubim za tvoje nebo.

Za tvoje nebo,
ki bo padlo v moje vesolje,
nekoč,
ko bodo glasovi zastali v grlih
in ko bo v spnikih krikov ostal le pepel.
Nekoč,
ko bo večnost le drobec na krilih dreves
pripetih v milje obzorja…

nekoč…


Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.



 Komentarji uporabnikov (0) KOmentar RSS

Povejte svoje mnenje prvi!





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!
 



Wanna know something Joomla?
Hit the Joogpot! http://joogpot.eu

The LanternFish, alternative JoomFish support and bugfixed distribution
http://joogpot.eu/lanternfish


Zadnji komentarji

Uporabniški menu





Pozabljeno geslo

Podobne pesmi

Naključne poezije

Vse pesmi trenutnega avtorja

O portalu >> Oglaševanje >> Povezave >> Pišite nam >> Kazalo