Od poupee
|
Glasba okolice ni prava. Jedka v kožo in cepi živce. V ozadju se mešajo glasovi. Debate, vnaprej obsojene na pozabo iz dneva v dan. Leta.
Koščki izgubljenih upanj se zarijejo v kožo, da je kri. Gledam, kako plete rdeč vzorec v vodi, meša se po naravnih zakonih, a ni prav. Kako potem ločiti srce in glavo?
Se potegnem vase in izvlečem oči, da bi videla, kako v cikcku polomljeni nohti padajo skozi prostor. Hočem s pogledom ujeti nekoč, pa je v zenicah sol. Megla.
Požigam v rdeči in modri, da lahko lovim svilnat dim in z njim polnim pore z odkrito omamo svobode sanj. Usvarjam svoj svet. Mavrico.
Kri se pocedi na jezik, zamaže nedolžnost sekalcev in napolni vdih z nagonom. Samo še ena beseda v izgovor. Želja pa ostaja. Vtkana.
Srce se upira razumu in grabi za upe, ki tonejo v črno globino. Ko je prazno, postane vseeno. Drznem si in izpustm vrv, da padem v utrip. Kdaj? Komentiraj pesem na forumu. (0 komentarjev)
|