Napisal/a puščavnica, v sreda, 14. jun. 06 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Znal je zaliti moje korenine z najsladkejšo tekočino. Znal je negovati moja stebla, posušene liste pobarvati zeleno.
Poznal je moje gradove v oblakih, me nežno peljati do njih. Poznal je pot do mojih misli, džungle, polne tigrov in levov. Vedel je vse o mojem cvetu, popisanem z zelenimi in rdečimo barvami. Vedel je kako se dotakniti rdečih barv s konico, trdo kot kamen. Porušil je gradove, jih spravil v spomin in stare rane. Porušil je snežno pokrajino, polno najinih stopinj in odmevov poljubov. Rekel je:"rad te imam" izpod ruševin, razbrzdanih po trdih tleh. Rekel je: "pozabi na gradove" z očmi polnimi bliskov in strasti. Ljubim ga, ker je moj vilinski kraljevič. Še vedno mi s poljubi zaliva korenine, in z besedami suši stebla.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|