Napisal/a puščavnica, v sreda, 14. jun. 06

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Znal je zaliti moje korenine
z najsladkejšo tekočino.
Znal je negovati moja stebla,
posušene liste pobarvati zeleno.

Poznal je moje gradove v oblakih,
me nežno peljati do njih.
Poznal je pot do mojih misli,
džungle, polne tigrov in levov.

Vedel je vse o mojem cvetu,
popisanem z zelenimi in rdečimo barvami.
Vedel je kako se dotakniti rdečih barv
s konico, trdo kot kamen.

Porušil je gradove,
jih spravil v spomin in stare rane.
Porušil je snežno pokrajino,
polno najinih stopinj in odmevov poljubov.

Rekel je:"rad te imam" izpod ruševin,
razbrzdanih po trdih tleh.
Rekel je: "pozabi na gradove"
z očmi polnimi bliskov in strasti.

Ljubim ga,
ker je moj vilinski kraljevič.
Še vedno mi s poljubi zaliva korenine,
in z besedami suši stebla.




 

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)