Dan se je prevesil
um se umiril,
pogled pa iz daljave,
se mi še ni vrnil.

Čakam,da se vrne
z odgovorom od nje,
ki odšla je daleč
in vzela mi srce.

Duša mi ječi,
ko bolečino čuti,
saj vzrok je strašen,
celosti v meni ni.

Smejala sva se oba
na obalah večnosti,
dokler ni prišel čas
prihoda treznosti.

Ta enost najina
prekinjena v dnevu;
sva vsak v svojem kraju
prepuščena le gnevu.

Ostalo je spoznanje,
da ni popolnosti,
njo daje le ljubezen
v poljubu enosti.

Komentiraj pesem na forumu.
(11 komentarjev)

---