Duša hrepeni,
se iskri,
lebdi med zemljo in nebom.
Srce zdaj miruje
in spet bije
v ritmu vesoljske melodije.

Ziblje se na belih oblakih,
vedoč, da na tleh trenutkov ni enakih.
V soju zvezd s kometi pleše valček,
s soncem se vrti okrog sveta,
sprehaja se po Rimski cseti
brez strahu in brez meja.
Skriva se v črnih luknjah,
jadra po vesolju, gor in dol,
dokler se srečna ne onesvesti,
od sladkih občutij pijana,
zvrne se na trdna tla.
Komentiraj pesem na forumu.
(2 komentarjev)

---