Krik in potem odmev, ki sledi
neznosnemu hrupu polomljenih kril,
porazi, zanikani z vsakim zamahom,
v boju, ki traja dokler ne omagam,
ki trga telo mi in lomi kosti,
dokler mi v žilah ne zmrzne vsa kri.

Krik in potem odmev, ki bledi
z vsakim trenutkom te zadnje noči,
samota se bliža z grozečo obljubo,
v spremstvu strahu, ki oznanja pogubo,
bo to moj konec ali konec sveta,
ki ni več moj, ki lahko se konča?

Krik in potem odmev, ki ga ni,
ki ga ne slišiš, ker sploh ne zveni,
poskušam leteti, čeprav kar brez kril,
želim si verjeti, pa nimam moči,
s krikom poženem se v brezno, a vem,
da tokrat ne reši me niti odmev.

Komentiraj pesem na forumu.
(1 komentarjev)

---