Napisal/a emily, v nedelja, 21. nov. 04

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Nekje pod češnjo lebdim.
V iluziji življenja utripam.
Razpadla sem na milijarde malih belih cvetnih listov.

In če bi jih pogledal iz zraka
bi ugotovil,
da sem postala pesem.
Tiho ti pojem vse tisto
kar že veš pa nočeš vedeti.
Tu sem. Kot sem bila.
Veter me nosi
v neskončnost časa.
V vesolju delam družbo zvezdam
dokler spet ne sublimiram
na nekem četrtem planetu
sedmega osončja.
Objemam praznino,
povzročam viharje
in sem.
Živa namreč.
Čeprav me sploh ni.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)