Krik neznan,
spet ostaneš sam....

Potop na življenski je gladini,
spodaj kjer sami so spomini....

Lažeš, dihaš, upaš spet na dvig,
sliši pa se sovji le skovik.

Lastne sence mračna mreža,
hladna a spokojna kot mrtvaška veža.

Ležeš zopet tja med trne,
nad sabo opazuješ ptice črne.

Zatisneš svoje utrujene oči,
varen tam kjer same so laži.

Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)

---