Napisal/a Neva, v četrtek, 22. jun. 06 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Tišina prekrije zadnji utrip in pred teboj ostane neskončna ravnina, ki tone s soncem v temno nebo in izginja med zvezdami..... Ostaneš sam v svoji žalosti, zaziban v težki solzi, ki noče pasti
z duše skrčene v bolečini. Zgrabil bi čas in ga privil k sebi, da se ne bi premaknil in poskušal ohraniti trenutke sreče prvih drobnih korakov, malih ročic in vedrega nasmeha, ki je rasel kot tvoja radost ob bitju, ki je tvoje edino, najbolj tvoje. Bilo. In tišina prekrije zadnji utrip in pred teboj ostane neskončna praznina, ki tone s srcem v zadnje slovo, izginja med cvetjem.... Ostaneš sam s spomini in zavestjo o krhkosti življenja......
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (5)
|
|