Napisal/a Tomi, v petek, 23. jun. 06

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Hočem živeti na skali resnice,
a samo življenje mi tega ne da.
Hočem spoznati vse moje krivice,
a um me kot vedno na led zapelja.

Ves zbegan, da se na njem ne utopim,
ga hladim iz dneva v dan z lažjo,
ubijam v sebi ostanke resnice,
samo da telo mi v strahu ne bo.

Nisem edini na tej ploščadi,
um nas vse kar pri moči drži,
izmišlja si razne drzne projekte,
da bi pozabili prihodnje skrbi.

Živeti tako, da le misel vse vodi,
postalo je jasno vsem nekega dne.
Ploščad od težine vseh v zablodi,
spremenjena v vodo , zapustila nas je.

Zakaj sem poslušal trdoto uma,
zakaj nisem mislil tako kot srce?
Spreminjal bi se s svojo ploščadjo,
ostal bi kot olje, nad morjem vode.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)