Rada bi pozabila,
da obstaja svet izven naju:
razmočeno črn,
lepljivo boleč.

krošnje dreves so temne
njihove sence
rišejo kroge srca

Kje si, navdih? Obup brez vere?
Bel list je prazen, čas trepeta.
Bled soj luči se poigrava,
senca brez sanj je kot iz sna. ...

Če roko dam v peč me peče.
če jem feferone me peče
... in še potem....

Če rečem tisto kar mi uide me peče.
in ne tistega kar b...

Jesenske sence so padle nate,
da so tvoje poteze
postale neprepoznavne.
Jesenske sence so padle nate
in te spreme...

Razdrli so gnezda spominov,
razruli poti sanjarjenja
skrbno razlite po prostoru.
Porumeneli so odtise najinih
glav in...