Potop v zbirališče solz,
očiščujoče praznjenje zlomljenih sanj,
ki se kopičijo kot veter v krilih vetrnic.
Večerni uroki izginjajo,
nisi več prepleten z nežnimi črkami,
ki se združujejo v speve trubadurjev...

Kriki postajajo glasni,
parajo meso, da skeli in pušča,
...da puščam...
Plavam le še v kadi dišečih vrtnic,
ki me uspavajo, me tonejo,
da bom lahko spet zaživela v oblakih...

Komentiraj pesem na forumu.
(2 komentarjev)

---