Napisal/a _nixi_, v nedelja, 25. jun. 06 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Vsaka zgodba isti konec ma. Vsaka moja ljubezen nesrečno se konča. Eh! Ma jebi ga! Vsaka moja izbira je polna napak, Vsak spregledan znak, Ko se mi približuje bedak, pripelje me v mrak. Zakaj te vse moti? Zakaj me vse jebe?
Poglej me še zadnič, Poljubi me še zadnič in nato razblini se v nič. Solzo zadnjo mi vzemi, Stisni iz žil mi še zadnjo kapljo krvi. Zadni nasmešek v rit si vtakni In me že enkrat dol s totiga sveta odplakni. V surovo jezo me ovij. Še zadnič z roko skozi lase, Saj tako naprej več ne gre In ne glej me v moje gnile oke žalostne. Če že moraš it SPIZDI! Če že moraš me ubit DAJ! Če že moraš me pofukat IZVOLI! Če že moraš me pustit OSTANI! Spizdi stran od mene TAKOJ ZAJ! Naj moja kurčeva roka te ne gane, Ko curek moje krvi v tvoj fris plane. Naj te moje oči, iz katerih solza polzi, ne ustavijo, Kriki moji ne premamijo. ŽELIM SI TE! HOČEM TE! POGREŠAM TE! POTREBUJEM TE! Kaj ne štekaš, da še vedno LJUBIM TE! Zato več ne jebi me, Ker si me razočaral, Ker si me prevaral. Zarad tebe so na mojem telesu začarane sledi. Kot pofukan spomin na slabe dni, Kot spomin, ki ne zbledi. Barva mi je lastna kri, Ki iz rane mi polzi, Rane ki jih mam, Spomin na vsak ta dan, Na vsako kurčevo stvar. Stvar, ki se zgodi, Ko vsak mene za vse krivi. Počasi čas se bliža ko bo stara zagrozila, Da temu sledi psihiatrija. Že zdavnaj bi se lahko ubila, Ampak zakaj, ko me pa rezanje tako lepo pomiri. Režem se včasih kar tako, brez razloga, Že krvava je moja roka. Noga, trebuh, roke, boki, še prsti na nogah Kaj češ, sem zasvojena s tem, To je moj problem. Na mojem grobu naj napis se sveti BARVA MI JE LASTNA KRI BILA, Ki je nato še par kurčevih minut po roki polzela, Ko sem se rezati začela. Poslušam ta glas, to besedilo, Kaj vse se mi je pripetilo. Od kod prihaja! Ali res v moji glavi nastaja? Ga je res ustvarila moja prazna kelva? Ga je res napisala moja roka, ali kakšna sila, bolj visoka? Kdorkoli, karkoli je-ima prav. Jaz za tebe, sem samo lahna sapica vetra, A ti še zdaj igraš poeta. Pazi se me. Sem okužena, strupena. Od kurčeve žalosti mi bo počla vena. Zaj spet mi v glavo nekaj seva, In čutim, da spet prišla bo tista beda Ko steklo spet bom v roko vzela, Ko kri spet po meni bo polzela. Se ne bo vprašala kaj je zaj, Le črto bom potegnila In se spet za nekaj časa pomirila.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|