Napisal/a emily, v četrtek, 29. jun. 06

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

moja zapestja so mikavna
preteklost me obkroža v vročini
praskam sonce s stegen
mesečino iz oblakov
rabim Luč
Zvezde, da prebodejo neskončnost,
ki naju zapira vase.

odtrgam se od sonca
luna mi je dala
včeraj zjutraj
nekje ob treh
stekleni poljub-
da bom lažje prebolela zvezde.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (2)

Objavil/a rok grčar, v 02-10-2006 14:48, 1. luč zelo svetla in prostorna pesem, moram to povedati. v veliki meri je enigmatična, ker hoče, morda mehote, resnični pomen skriti vase. ne dovoli radovednežu, da bi prodrl v intimo, v katero ne sodi. vendar pa mu odpre širni prostor še globljih vsebin, ki se nanašajo tudi nanj: "...Rabim luč/Zvezde, da prebodejo neskončnost, ki naju zapira vase...". Zelo močna in samosvoja pesem, ki odpira veliko prostora in ga razžarja z vznemirljivo, a pomirjujočo svetlobo.    lp, rok   Objavil/a emily, v 02-10-2006 15:10, 2. luč oh, hvala za ta izčrpen komentar. me veseli da se kdo tako posveča mojim pesmim