Napisal/a Taakoses, v četrtek, 06. jul. 06

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Kot tristo ton težak vlak
misli neomajno drvijo
v tišino, kjer so doma.

Vrtijo se in vrtijo,
po zdaj že globokem tiru,
edino jeklo jih ustavi.

V pesek spreminjajo gorovja,
silovito in udarno, kot velikani,
ki vihtijo megalomanska kladiva.

Svetlejše, kot najmočnejša luč.
Glasnejše od krikov mučenikov.
Hitrejše, kot rezila giljotin.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)