Napisal/a oljarica1, v torek, 11. jul. 06

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Kot samotni jezdec v preriji
jezdim po samotni poti
v upanju da prideš mi naproti.
Vidim te na koncu te steze
razširjaš svoje močne roke
vabiš me v svoje naročje
v galopu smeje približuješ se

za teboj vidim oblak prahu
ki pregnal je ostanke strahu
da so spet le lepe sanje
ki se bodo razblinile
ob prihodu jutranje zarje
dolgo sem čakala nate
ne morem skriti sreče
ko objameš me
in dvigneš visoko pod oblake
srečna sem kot da sem v nebesih
ko se ob dotiku prijeten srh
sprehaja po najinih telesih
v dolgem poljubu sva odplavala
v vrtincu vetra
in se izgubila v oblaku
prerijskega prahu…….

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)