V soju razpršenih žarkov cvetja
petja rojenic v grobovih,
ljubil bi te mrtva duša,
v gozdovih, parkih, paviljonih,
kjerkoli že.

Blede vode Adnisarya
pretakajo se med poljubi
in obrobo zenic,
odsev je v ogledalu črno sonce.

Negibne figure molčečih oltarjev,
duševnih viharjev neznanih morij
in ladij, ki plujejo zvezdam naproti.

Gradimo kletko.

Nebo raztrgalo krvavi večer.

Obraz mrhovine.

Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)

---