Vse kar je v meni, kar nosim v očeh,
je slika mojega življenja, odraz duše in srca...
vsak korak, ki me vodi čez korenine, ovire, po strmih poteh,
ga skušam premagovati, da ne padem s previsa na tla...

Vsak od nas, želi si le mirnega morja,
kdor ne zna pluti v valovih, se utaplja v globinah noči...
vsi si želimo leteti, vse tja do sončnega obzorja,
a ko težke dežne kaplje zmočijo krila, izgubljamo moči...

kako najti pravo melodijo, da lepši in bolj pisan bo svet?
Kaj storiti, da v življenje prineseš si žarkov topline?
Ukradi trenutek, dihaj globoko, bodi veseli poet...
in ko najdeš tisto drobno nagajivo bitjece v sebi, naj ta nikoli ne izgine!!!

Komentiraj pesem na forumu.
(4 komentarjev)

---