Hodim naprej,hodim po sebi teptam se s korakom korak me ubija, ponos mi umira. Ostal sem sam kot zrno v morju nikjer ni nikogar, zapuščen v sebi potolčen v prah sem nihče in nikdo in kot tak ves drugačen.
Le to je ostalo od moje celote od mojega bistva nikjer trme ni več še manj je ponosa, kaj šele bogastva niti želje in slave… je vse poteptano in vse pomendrano. Le golota je ostala v mislih in čustvih povsod le golota iz nje se prebuja neka lahkota me ona dviguje, me veter prenaša saj sem ničesar, na meni še manj. Povsod le golota, prežeta celota postal sem nekaj, kar nikjer ni bilo. Postal sem to, kar se čuti nad vsemi veličastna božanskost brez srda in zmede brez straha in laži nekaj novega zdaj domuje v meni za vse večne čase ima svoje ime razrešena od vsega svoboda iz mene svojo luč si uzre. Zapomni si človek, da vse kar te veže k zemlji potiska, to satan v tebi ne da te od sebe, ostal boš s telesom tako dolgo pri njem dokler ne začneš hoditi po sebi…… Komentiraj pesem na forumu. (8 komentarjev) |