Nekateri se krasijo
z naslovi,
drugi menjajo obraz.
Se mažejo s krvjo,
privihani nosovi,
nikjer lasten jaz.
Ne vidijo oblakov,

sonce jih ne obsije,
ne čutijo bližine,
so polni okov
lastne domišljije.
Ti pa si kot roža,
ki moje srce boža.
Ogledalo mojih sanj.
Veter, burja in orkan.
Vse obenem in en sam.

Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)

---