Od noemi
|
Najina koža se poigrava z Usodo. Pora ob pori utripa v ritmu nespočetega srca. Nepovabljena se znajdeva v nebesih in zavrneva vlogo Stvarnika.
Jok... posušen na mojih ustnicah. Popki... kapljajoči na moje prsi. Prstki... razmazani na mojem trebuhu. Ušesa me bolijo od parajočega krika, obupanega krika brezplodne maternice. Za vedno prazna, nikoli izpolnjena, zavržena v doseganju svojega bistva. Midva pa... morilca v nebesih, združena in razparana, umazana z nerojenimi solzami, zastrupljena z nikoli vdahnjenim zrakom, sebična do mojih prsi, do mojih bokov... obriševa življenje s papirnatim robčkom. Komentiraj pesem na forumu. (6 komentarjev) |