Tu sem,
med mnogimi enak
a vendar nekje v sebi,
se niti ne zavedam oglja,
ki tli od večnosti v meni
in čaka da me spomni
da sem drugačen.

Premetavajo me leta
situacije, dekleta
povsod se še ujamem
dokler se v meni ne oglasi
občutek hudi v samoti
pojavi se in vpije,
ti si drugačen.

Kje je drugačnost
le kakšna to izgleda
ko isti sem s pajdaši
in ženskami brez reda…

Takrat praznina me oblije
in vidim jo v času,
ko ravno sem s pajdaši
in ženskami na glasu…
zasede me v celoti
v njej zadnja iskra oglja
me sprevidenju napoti
zapoved kot sirena
neskončen glas mogočni
bodočnost mi določi.
Le drugačen češ obstati!

Komentiraj pesem na forumu.
(6 komentarjev)

---