Sem skladal besede,
ki ohranjale so me
bile so mi kot note,
da vzburijo srce.
Nekje tam v daljavi
besede iste te
bile so melodija,
ki je pregnala tišino iz nje.

Izrekel sem prelepe misli
kako neskončna je vsa
kako globina njene duše
uravnava bitje mi srca;
v očeh da vidim ji preteklost
v srcu zadnje sreče žar
oprijela bi se še radosti
ne najde sebi pravi par
telo je zadnje kar bi hotela
uteho srcu le želi
želi le ploviti v mislih
katere ji nekdo polni.

Izpolnjeval sem ji te želje
saj to človeku težko ni,
če v sebi nosi vse probleme,
ki so enaki njenih dni.

So pisma nosila radosti,
so pisma žar razširjala
ko ogenj je prešel v plamen,
sva ga s telesi gasila.

Komentiraj pesem na forumu.
(3 komentarjev)

---