Kar sama vrela je iz njega
dragocena voda, sok življenja
je v njegovi moči zabrstela
prenek'tera jablana zahtevna.

Vodnjak je bil poznan naokoli,
razdajal je radost in srečo
v suši in v hladnih dnevih
nudil je zanos bolj željnih.

S časom pa, povsod prisotnim
se mu je nekako zataknilo,
le s pumpanjem so ga ohranili
da sok utehe bi dobili.

Drevesnica okoli njega
bila je z leti vse manj rodna
se lubje je odebelilo,
vejevje z listi vred sušilo.

Je v žalosti vodnjak se tešil,
z menoj lepo so se imele
lepih spominov in vedrine,
so znale tudi, da vse mine.

Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)

---