Od Tomi
|
Kar sama vrela je iz njega dragocena voda, sok življenja je v njegovi moči zabrstela prenek'tera jablana zahtevna.
Vodnjak je bil poznan naokoli, razdajal je radost in srečo v suši in v hladnih dnevih nudil je zanos bolj željnih. S časom pa, povsod prisotnim se mu je nekako zataknilo, le s pumpanjem so ga ohranili da sok utehe bi dobili. Drevesnica okoli njega bila je z leti vse manj rodna se lubje je odebelilo, vejevje z listi vred sušilo. Je v žalosti vodnjak se tešil, z menoj lepo so se imele lepih spominov in vedrine, so znale tudi, da vse mine. Komentiraj pesem na forumu. (0 komentarjev) |