Napisal/a _nixi_, v četrtek, 10. avg. 06 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(1 glas) |
|
Dandanes je težko najdi smisel življenja, nihče več ne upošteva mojega mnenja, po ulici samotni korakam… pod sojem luči čakam… ampak kaj? morda boljšo usodo? Saj ni pomembno, mene ljudje vedno fukali bodo. ne vem zakaj, ne vem kako, ampak čutim da s teboj drugače bo. Sedaj ulice niso več samotne in moj korak ni osamljen. Ob tebi stopam kot omamljen.
Roka v tvoji roki mi drhti, Moje srce tvoje bližine si želi. In ko sonce vzide, prvi sončni žarek odpre moje oči, Želim si da ob meni bila bi ti. Ti… nobena druga… ti si nekaj posebnega. Širiš se kot svetloba in mi daješ vtis, da sem nekaj pomembnega. In upam da nekega dne preštevala bova zvezde In se smejala skupaj, samo zato ker bova skupaj. In drugo ne bo pomembno.. Tedaj bova le še midva… za vedno…
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (1)
|
|