Kako si lepa
nocoj
v objemu
nekega dneva
sredi vseh teh
pašnikov
pohote in naslade

svetlim misli
skrite pod odejo
temine noči
prižigam ugasle
vulkane strasti
lebdim
na oblaku utrujenos...

V razgretem telesu mi vre
vre od strasti in želje
po bližini ljubljene osebe
po združitvi, potopitvi
v strasten vrtinec naslade...

Mesec dni je že minilo -
odkar sem zadnjič bil pri tebi,
odkar srce se zaljubilo
mi je v tvoj lik - kako se ne ...

Oh, ta spomin, na rodni kraj,
na mater, na očeta,
na brate in sestre,
na vse prijatelje spomin ostaja.
<...

Na mojim bezglasnim rukama
kao dvije sretne zvijezde
spavaju tvoje oci,
sute u mekoci dlanova,

Sem hodila in hodila,
nisem vedela kam grem.
Pač. Toku sem se prepustila,
da bi videla kam gre.

...

In kje je končna misel naših misli?
Zakaj rojevamo se vsi?
Vsak v sebi nosi odločitev,
kakšno bogastvo nabrati...

...