Napisal/a Tomi, v nedelja, 13. avg. 06

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Prišla je iz nižin
k nam na zrak v višave,
kjer naj bi se odprl ji pogled
v še neodkrite notranje daljave.

Sprehajala se v samoti
stoletnih bukev, starih jelk,
kot da se bala svojih rok,
je vedno v njih držala cvet.

Mladostno in radosti polno lice
je lesketalo kot žareča kri
na gorah v jasnovidnem zraku
kar čutil sem, kako notranjost ji kipi.

Te roke polne mehkosti, topline,
želele so si žlahtne bliskosti
zaslutil v njih sem močno poželenje
spoznati vse planinske tajnosti.

Samota, ostri zrak sta vznemirljivo,
mladostno hrepenenje vso opilo ,
na krilih srca je prispela v višave,
da bi planina ji razkrila smisel lave.

Ne vem odkod sem se vzel
v trenutku krize,
mogoče sta se srci zmenili,
ah, te njene roke, ti pogledi
sta ji v trenutku razjasnili                             
pomen lave - med stoletniki..

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)