Napisal/a Mistery, v sreda, 16. avg. 06 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Vstopam v sobane,
že od prej znane.
Množica ljudi, vame uprte oči.
Nasmehi, znane podobe se mi rišejo pred očmi.
Vsi tako prijazno mi stegujejo roko v pozdrav,
mi z željami nakazujejo korak v umetniški vodnjak.
Presenečena?
Nisem!
Vsi so prišli, da bi videli kanček mojih žarečih oči.
Da potočim solzo sreče.
Zaman.
Ponos mi daje moč.
Nečesa sem zmožna. Ljubezni, vere in zvestobe.
Podarjam vam delček sebe,
......samo delček......
Ostalo sem namenila sebi kot dokaz,
da sem prehodila težko gaz,
ki zameta mi poti slave.
Nisem več jaz, ostajam sebi predana,
vase zaverovana, samo sebi vdana.
Ljubezen je bila velikokrat izdana,
v tej sobani polni ljudi pa najbolj izigrana.
Le zrite v moje oči in videli boste,
kako bedno je vaše življenje,
ker pohota je krivec vaših laži.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (2)
|
|