Napisal/a Atman, v petek, 18. avg. 06

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Utopil si mojo dušo s svojimi medlimi in otožnimi očmi in
nato si utopil še svojo.
Jokal si skupaj z mano in večernimi lučmi in
zavijal v luno.

Ves čas si bil pri zavesti in si dobro vedel, kaj počneš,
tudi takrat, ko sva skupaj letela nad vrtovi in nabirala cvetice.
Cvetice so sčasoma ovenele in
izkopal si jim grob na dnu temne reke.
Tam si počastil Verlaina in mu naklonil nasmeh.
Čemu si me zapustil in vzel s sabo še Afriko in škarje?    

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)