Spoštovani

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.

Več o piškotkih

 

don't get it Natisni Priporoči prijatelju
Napisal/a _nixi_, v petek, 18. avg. 06
Ocena urednika:   
Ocena uporabnikov:      (0 glas)
 

Yo, dandanes marskatera pametna glava,
Rada v tem zafukanem svetu zatava,
Ker ji pot lajfa več nena ratava,
Tako pogosto mlad človek obupava,
Skoz pred eno in ta isto oviro postava.
Glej, ne vem kako naj povem,
Jaz tako več ne grem.
Poznam enga fanta, komaj petnajst let star,
Pa mu več ni za svoje lastno življenje mar.

 

A se vam ne zdi, da tukaj nekaj ne drži?
Se vam ne zdi da ta svet mal preveč že smrdi?
Hodi, kot senca prejšnjega človeka,
Ki sem ga poznala,
Človeka, poleg katerga se vsaka punca je smejala.
Zdaj samo še hodi, kot najbolj osamljena postava.
Zdaj ne diši mu več kava.
Ne vem kaj ga je zlomilo.
Kaj se mu je zgodilo?
Da takole je končal,
Zanima me, se bo še sploh kdaj pobral?
Ali bo takšen ostal?
Yo, i just don't get it you know.
N
e verjamem v angele, ne verjamem v pekel,
Ne verjamem v nebesa, tako včasih je rekel.
Včasih je za rekreacijo tekel.
Kaj pa sedaj?
Zdaj pa ima srce prepredeno s pajčevino,
Happy time za njega je mino,
Happy hours se je njemu ukino.
Zdaj se skriva,
Sem mar jaz kriva?
Peče me ta misel po koži kot kopriva.
Še danes sanjam o njegovem nasmejanem obrazu,
Njegovem jasnem jazu.
Njegovem glasnem glasu.
Rada bi se vrnila nazaj v času,
Da spet bilo bi lepo,
A zdaj vem da tako več ne bo.
Nikoli! Pogubili ste še enga dobrega človeka.
Verjemte, da moja duša si želi da vas strela vseka.
Dandanes stoji še meka,
Kjer nekoč sva se igrala,
Ko sva bila še mala.
Spomnim se, kako za roko sva se držala.
Hvala vam. Hvala!
Takšna je zahvala, da je nekdo dober,
Da je nekdo pameten in nezmerno moder.
Da nekdo rad pomaga,
Da izseva tisto pozitivno energijo ima tist poseben čar,
A zgleda da dandanes svetu ni več mar.
Ni mu mar, kakšne so žrtve,
ni mar, da so energije vse skoro že mrtve.
In ne znamo cenit tega kar je v nas,
Niti takrat ko nam to nekdo pokaže v obraz.
Čustva mečemo stran kar tako,
Pravim vam, ozrite se v nebo!
Poglobite se vanj,
Morda vas to pripelje v deželo sanj,
Kjer je moj prijatelj živel, dokler ga ni obrabil,
Storili ste to da živeti je pozabil.
Kako vas ni sram, takih hodit po svetu,
Ko pa vsi vemo, da veste o tem grehu.
Odprite oči,
I want you to see,
Kaj se dogaja, spremenimo naše vedenje,
V spomin fanta ki je imel pravo mišljenje,
Vendar je postalo trpljenje,
Zdaj vem, kaj mu je vzelo življenje.
Živite s to mislijo na vesti,
Medtem ko on sameva na cesti.


Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.



 Komentarji uporabnikov (1) KOmentar RSS
Objavil/a Amonem, v 12-04-2007 21:32,
1. mm
V bistvu nič posebnega... 
prevečkrat se rima na glagole; rime pa so samo enojne... 
tudi ene najave izpadejo precej klišejske: 
 
''Poznam enga fanta, komaj petnajst let star, 
Pa mu več ni za svoje lastno življenje mar.'' 
 
ta npr. 
 
ampak sporočilnost je kul,  
v glavnem poskušaj si uvest še kake besedne igre in pa malo zametaforizirat, situacije pa bo  
 
 
;)  
 
lp
 





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!
 
< Prejšnja   Naslednja >




Wanna know something Joomla?
Hit the Joogpot! http://joogpot.eu

The LanternFish, alternative JoomFish support and bugfixed distribution
http://joogpot.eu/lanternfish


Zadnji komentarji

Uporabniški menu





Pozabljeno geslo

O portalu >> Oglaševanje >> Povezave >> Pišite nam >> Kazalo