Spoštovani

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.

Več o piškotkih

 
Naslovnica (izbor) arrow Posamezne pesmi arrow Po avtorjih arrow Poletje

Poletje Natisni Priporoči prijatelju
Napisal/a inčika, v sobota, 19. avg. 06
Ocena urednika:   
Ocena uporabnikov:      (0 glas)
 

Jemal si sapo,
v lahki poletni obleki,
ko si žgoč od poljubov morja,
prisegal na zvezde in daljne vetrove.
S krvjo si risal med nebom in zemljo.
Tvoj prstan,
ranjen od tvoje kože-

ognjene lune si nosil
in me risal z akvareli k morju.
Na klopi med palmami
razgaljaš svojo podobo,
ko le še vidim steklovino.
Tako prozoren,
tako nežno prozoren si.
Dotikam se tvoje prozornosti
in ji dodajam barve.
Zavijaš me v žamet neskončnih podob,
in me z rahlega dremeža
zbudiš s sanjarijami,
da mi boš dal nekaj,
kar me ne bo več odnašalo
k barvam, k pesmim, k plesom.....
Z borovimi iglicami ti sestavljam podobe,
brezbesedno ti razlagam,
da moram zbežati,
ko se zazdiš (pre)samoumeven,
da kot plima spet zdrsnem med tvoje noge,
da se ti,
ko sem oseka,
umaknem.
Pijan si od morja,
od bolesti ptic,
vročičen si.
Ohlajam te-
hočem,
da te ledene podobe umirijo.
Razvajena od tvojih obrisov-
prepuščam te večjemu soncu.
Zaupaj mi.
tvoj dotik pomiri mojo kožo,
preperelo od greha.
Dan boli od navajenosti.
Za nama-
ledene sence,
košček telesa,
odlepljen od tebe.
Pred nama čisto obzorje.
Ne moreš se nasla(n)jati na krikih moje prostosti.
Tudi s tabo rabim ptice.


Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.



 Komentarji uporabnikov (3) KOmentar RSS
Objavil/a Matjaž, v 20-08-2006 18:18,
1. ...
Pesem je predvsem intenzivna zaradi erotičnega vzdušja, ki ga pričara s precej dobrim izborom besed in njihovih povezav. Iz nje se blešči nekaj pesniških prebliskov, ki ne učinkujejo premočrtno, kar je dobro. Zgodba pa je znana iz tolikih življenj in pesmi, da jo preplavi plima vsakdanjosti, ki deloma razblini ustvarjeni čar. Tudi notranji ritem je preblag, prešibko nakazan, da bi odpeljal neznanca, ki se hoče na njem odpeljati v tvoj svet. Všeč mi je zaključek, ki ne zakriči po svobodi duše in srca, ampak jo samo nakaže kot neizogibno nujnost. 
 
Matjaž
 

Objavil/a LORELLIA, v 30-08-2006 11:45,
2. ...
Meni je pesem blizu, morda zaradi vsakdanjosti, ki jo je omenil Matjaž v zgornjem komentarju, vendar mi je blizu inesin način pisanja, svoja občutja in z njimi povezane dogodke predstavi na metaforičen način,za katerega ni nujno da ima kak poseben ritem, ker lahko postavi človeka v različne dimenzije, vsakega v drugačne, seveda.  
 
Vse pohvale,Barbara
 

Objavil/a tomi, v 31-08-2006 16:25,
3. poletje
da kot plima spet zdrsnem med tvoje noge,  
da se ti,  
ko sem oseka,  
umaknem.  
Si zelo dober opisovalec trenutkov, katere si uspela vtkati v svojo elegijo.tomi
 





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!
 
< Prejšnja   Naslednja >




Wanna know something Joomla?
Hit the Joogpot! http://joogpot.eu

The LanternFish, alternative JoomFish support and bugfixed distribution
http://joogpot.eu/lanternfish


Zadnji komentarji

Uporabniški menu





Pozabljeno geslo

Naključne poezije

Vse pesmi trenutnega avtorja

O portalu >> Oglaševanje >> Povezave >> Pišite nam >> Kazalo