Napisal/a NADJA, v ponedeljek, 21. avg. 06

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

To pesem sem napisla mojemu sinu, ki sem ga morala vedno siliti k učenju. Vedno je odlagal šolske obveznosti in meni solil pamet.

Ko mlad si, si pametnejši kot starejši,
a zmožnosti svojih ne zkoristiš,
le na ljubezen, radost in užitke misliš.
Ko prideš v leta in starost se obeta,
pogled nazaj pokaže marsikaj.
Kaj dal bi, da mladost se vrne
in pamet zdajšnjo kot mladeniču utrne.
A tu ni več vračila,
imaš vse tisto, kar mladost je tebi poklonila.
Si znanje zapostavil,
mladost si že zapravil.
Tako ostane ti le starost in nauki tvoji,
ki nihče jih ne posluša
in skoraj vsakdo isto pot okuša.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (2)

Objavil/a Carpensky, v 23-08-2006 14:06, 1. carpnesky draga mama,  vsaka meni neubranljiva skušnjava,  res da me je dosti stala  in vse je res kar praviš,   čas mi ni tovariš,  mnogo dni je že minilo  in mnogo možnosti zbegnilo,  zdaj sem kakor sem-sam in neizobražen, a vseeno upam, da mame nisem še izgubil...    l.p. C.   Objavil/a ajda, v 24-08-2006 12:40, 2. Modrost nikoli ni prepozno, da spoznas zmote in napake, ki si jih storil v mladosti. Ceprav je tezko govoriti o napakah, mladost je norost in ravno v tem je car in ocitanje naleti tudi na gluha usesa in oci s temnimi ocali in misel, zakaj sem pa bil tak, si se to morda vprasala kdaj?    lp, ajda