Še vedno ljubim vse dotike,
vse tiste pravljične noči,
pred sabo rišem svetle slike,
četudi&n...

V poletnem vetru rože dehte,
sonce greje jih s svojimi žarki...
ko bele, rdeče po svetlobi hrepene,
kot moje srce po tebi.

teman oblak mu je srce zakril
ostal je v temi obsijan
z mesečino njenih vek,
izgubljal se je sam
v njenih modrih oč...

Si v mojih ustih, na zobeh
Na mojih licih in v očeh
V ušesih in laseh
Na prstih vseh in v dlaneh  ...

Rahel dež kaplja,
v divljini stojim.

Mokro drevo,
brez poganjkov,
posušeno.

Poletje diši po bodoči jeseni,
diši po pretekli pomladi izgubljeni.
Diši po kozolcih in travi požgani,
poletje ...

In tako si odšel,
brez slovesa,
pustil spomine mi,
in zdaj greš v nebesa.
Verjetno še snideva se...

Sprehajam se sama, po poti neizhojeni,
sprasujem veter od kod prihajam;
sprasujem se, ce sploh kdo ve, kam in
kod so nase steze name...

Leta in leta prihajal je pes
res rad v mojo bližino
vedno dobil je zalogaj
se vračal čez zapuščeno njivo.

Raztrgane bele niti
pajčevine spomina
sam na pšeničnem polju sredi zime
svet pa velik in prostran
neokrnjen pred tvojimi nogami...