Napisal/a RAMBO GLISTA, v sobota, 26. avg. 06

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Ko sem poslušal orkester valov, ki so se zaletavali ob obalo, mi je srce od sreče zaigralo. Bili smo sami, sonce, plaža, morje in jaz, končno sem spoznal svoj pravi obraz. Hvala ti mati, za vse

kar si me ti naučila, hvala ti oče, za stvari, ki sva skupaj jih postorila. Sedaj vem, da sem en srečnejših otrok na tem zemeljskem telesu, in da sem mlad list na družinskem drevesu. V življenju, kot vsi, sem se živeti učil, kot vsi, sem se z preprekami boril. Naj ne sliši se ta pesem, kot da poslavljam se od vas, ne, pesem pišem, ker rad bi videl, kdo sem jaz. Lahko, da pesem kdaj brali boste v knjigi, lahko, pa da za vedno ostane, na moji brigi.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (1)

Objavil/a ajda, v 01-09-2006 21:59, 1. Morska izpoved ocitno so ti valovi, morje in trenutki samote vzbudili custva, ki so te vrnila v otrostvo, misel na starse in tisto, kar bi jim zelel v tistem trenutku povedati, si povedal valovom. Vcasih dogodki spremenijo zivljenje in takrat nam je zal, da nismo nekomu povedali tisto, kar smo si se kako zeleli, ostalo je v nas tako kot si ti na koncu pesmi lepo napisal,da bodo kdaj brali v knjigi ali pa bo ostalo za vecno zapisano le v tvoji dusi. Zavedati pa se moras, da danes starsi so, jutri pa...    lp, ajda