Napisal/a RAMBO GLISTA, v sobota, 26. avg. 06 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Ko sem poslušal orkester valov, ki so se zaletavali ob obalo, mi je srce od sreče zaigralo. Bili smo sami, sonce, plaža, morje in jaz, končno sem spoznal svoj pravi obraz. Hvala ti mati, za vse
kar si me ti naučila, hvala ti oče, za stvari, ki sva skupaj jih postorila. Sedaj vem, da sem en srečnejših otrok na tem zemeljskem telesu, in da sem mlad list na družinskem drevesu. V življenju, kot vsi, sem se živeti učil, kot vsi, sem se z preprekami boril. Naj ne sliši se ta pesem, kot da poslavljam se od vas, ne, pesem pišem, ker rad bi videl, kdo sem jaz. Lahko, da pesem kdaj brali boste v knjigi, lahko, pa da za vedno ostane, na moji brigi.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (1)
|
|