Napisal/a Ollie, v torek, 29. avg. 06 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Stojim pred vrati
in se bojim vstopiti.
Vem kaj bom storila.
Stojim in se borim,
da se ne bi ganila.
Moje misli so raztresene
in odmevajo povsod,
kot bi kričala množica ljudi.
Želim, da se to konča, potim se.
Vse to preveč boli.
Naredim korak...
In vem, da bom nadaljevala.
To bo moja zadnja velika odločitev.
Odprem tisti skrivnostni predal...
Svetleče rezilo bo moja odrešitev.
In nič več ne boli,
vse je kot mora biti.
Mar mi je za druge... najprej bi morala sebe ljubiti.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (2)
|
|