| Napisal/a Turi, v četrtek, 31. avg. 06 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Na koncu ližem sinapso do tvoje duše...
V njej pregrešno zrcalo in angeli na dopustu.
In le en opij še hrani barve zame.
In z le eno barvo me smeš ozaljšati.
Na koncu božam svetlobo mehko kot hiša.
Z žametnim vetrom in svilnato gladino me zlatiš.
In še en gib strese vročične...
In morje zeleni od zavisti in trava ne ve več kaj...
Na koncu sploh ni konca, so le začetki.
In v vsakem nove zgodbe in sanj brez konca.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (4) 
|
|
, no vsaj zame... 
