Napisal/a arianna, v sreda, 24. nov. 04 |
Ocena urednika: |
 |
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Na vzhodnem obzorju rdeče rojeva se dan; sončni čopič oblake zariše, otroški nasmeh z rdečimi lički obdan, ko spet nov dan se piše.
Rdeče razpre svojih sedem pik pikapolonica; sončna peč ogreje telo, zaziblje se marjetice kronica, ko nežno sede na njo. Ognjeno rdeč rujev grm na Krasu žari; sončna svetilka list osvetljuje, bogat jesenski korak podari, ko pogled čezenj potuje. Na zahodnem obzorju v rdeče sanje pogreza se dan; sončno oko na oblake se zadnjič ozre, svetu bo sonček vedno predan, ko se razdaja enako za vse!

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|