Spoštovani

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.

Več o piškotkih

 
Naslovnica (izbor)

Orfej na trapezu Natisni Priporoči prijatelju
Napisal/a Kvazimodo, v petek, 08. sep. 06
Ocena urednika:   
Ocena uporabnikov:      (0 glas)
 

Pot

Pod mostovi grešne misli,
suha vesla žejnih  grl,
prazni vrči - moč kesanja,
veter pleši, harfa poj.

Sedem deklic struno prime.
Sedemkrat zatuli volk.
Misel grize v spomine,
s kriki tone v večni molk.

Pomlad je mlajša sestra zime,
prsi okovane v led.
Žarek komajda posije
in pusti na koži sled.

Sedem pravljic hitro mine
čez obrise belih ptic,
ko se v nožnico izlije
visoka pesem golobic

in je moč ujeti senco,
v krošnji smeha - mračni Had
in objemati se z brezo,
kot bi slutil njen korak.


Mrak

V  obličje njeno
čez trapez razpet
zreti v trdo temo
zreti spet in spet.

Gledati v njen svet.

Na zubljih ognja,
s krvjo na struni sanj,
se zliti v eno.
Zreti v trdo temo.
Zreti spet in spet,

zreti brez besed.

Čez brv stekleno
do razpotja senc
po njeno dušo
čez trapez razpet,
objemat brezo.
Zreti v trdo temo.
Zreti spet in spet,
zreti v nedogled.

Luč

Slep žanjem požeto,
gluh slišim izpeto,
ji kite razpleta
tišina prekleta.

So usta ujeta
v jadra brez vetra,
se glava obrne,
pozabi urok,
sedemkrat padejo
breze v jok,
zadnjič zatuli
ranjeni volk.

 

 

 


Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.



 Komentarji uporabnikov (5) KOmentar RSS
Objavil/a VILINČEK, v 10-09-2006 10:55,
1. ORFEJ NA TRAPEZU!
Spisala že drugi komentar, pa me prav jezi, ker koda ne prijema... Težko bom sedaj vse ponavljala...preveč je bilo vsega... :) 
Priložila le tole...našla na netu...kot pomagalo za bolje razumevanje tvoje pesnitve... super je, lepo si prelil skrivnosti mistike, v sedanji čas... 
http://www.kud-logos.si/ logos_1_2003_milos.as 
 
 

Objavil/a Kvazimodo, v 10-09-2006 13:49,
2. Muza
Muze se ti včasih lahko le muzajo. Nikoli izmuznejo ali inče malo "užalim" vilinčka, guznejo. 
 
Kvz
 

Objavil/a ajda, v 10-09-2006 13:59,
3. Orfej na trapezu
Sem se spomnila pesmi od KVAZIMODA Navzven, ko je pri njemu muza spala, ocitno si je nabirala moci in zdaj udarila v vsej svoji velicini in mogocnosti. So tudi take muze, ki si naberejo moci in privihrajo na plan. KVAZI, ce bi se od obcudovanja in spostovanja do tvoje poezije zacel rediti, bom za nekaj casa utihnila;).. Ja, a kaj mores proti navdusenju in poklonom? NIC.... 
 
lp, ajda
 

Objavil/a VILINČEK, v 10-09-2006 21:55,
4. ...
Torej se resnični razkol v pesmi prične s vprašanjem 
Kam si šla P.? 
 
 
Tja kjer je svetloba...  
 
Smeh in veselje je pol zdravja in jaz zdravo živim... 
 
Najprej je traba človeka spoznati, potem pa ga obsojati...nikoli ne veš, koga imaš na drugi strani... 
 
Z vsem spoštovanjem do poezije in do vseh tistih, ki jo pišejo in jo doživljajo z vsem srcem dušo in telesom..  
 
Vilinček!  
 
 

Objavil/a Kvazimodo, v 11-09-2006 05:47,
5. ?
Da ne bo nesporazuma! 
Užalim, zato ker sem si 
privoščil besedo guznejo, oziroma umrejo.,in to ni ravno všečna beseda Vilinčkovim nežnim ušesom. 
Hotel pa sem reči, da muza ali pesem v človeku nikoli ne umre. 
Le sem ter tja si privošči kratki oddih. 
 
Kvazi
 





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!
 
< Prejšnja   Naslednja >




Wanna know something Joomla?
Hit the Joogpot! http://joogpot.eu

The LanternFish, alternative JoomFish support and bugfixed distribution
http://joogpot.eu/lanternfish


Zadnji komentarji

Uporabniški menu





Pozabljeno geslo

O portalu >> Oglaševanje >> Povezave >> Pišite nam >> Kazalo