Napisal/a oljarica1, v ponedeljek, 11. sep. 06

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

V časih težke stiske
Nanj sem se obrnila
v njegovo se zavetje skrila
bil je kakor trden steber
kamor sem se naslonila
ob njem sem dušo
vedno si spočila

Bil mi je prijatelj
in potem šele roditelj
rad me je imel
ko bila sem kdaj na tleh
me trdno je on objel
se zazrl mi v oči
in dejal
kaj je zdaj s teboj
zberi spet moči
saj si vendar moja hči
minilo zdaj je dvanajst let
ko zapustil je ta svet
jaz pa sem osamljena
in močno pogrešam ga...

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)