Napisal/a Tomi, v ponedeljek, 11. sep. 06

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

 Sanje poeta

V tihi noči sem sam.
Razmišljam o sebi.
Lunin žarek posije name.
Naenkrat se zavem.
Nisem sam,
hči zemlje se ubada z menoj.
Mogoče mi bo dala nasvet,
mogoče me bo rotila.

Zakaj si osamljen,
saj ob tebi tvoje sonce spi,
z menoj deliš življenje
razsvetlila ti bom misli.

Položil roko sem na njeno toplo telo.
V mislih ji rečem,
ne mislim nate, ti moj raj.
Mislim si na lunin svet,
ki bo razložil svojo mi lepoto.

O ti luna,prepolna čustev lirike,
od tebe si želim le doto.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (3)

Objavil/a ajda, v 14-09-2006 17:23, 1. Sanje poeta Ti luna lirike, prepolna čustev,   od tebe rad bi, malo doto.     ja, pa smo spet tam...prekrasno prepletanje besed, tkanje misli z zlatimi nitmi, a saj ves kaj ti bom napisala...    lp, ajda    Objavil/a ajda, v 17-09-2006 11:21, 2. Tomi mislim, da se zemljo preorje na jesen, ce se kaj spoznam na kmetovanje in v poeziji je tudi tako, samo ne vprasa se po letnem casu...  tomi, mislim da     lp, ajda    Objavil/a Stella, v 09-02-2007 19:44, 3. Sanje poeta