Napisal/a Tomi, v sreda, 13. sep. 06 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Odhajam iz sveta materialnih silnic
v svet notranjih zubljev,
kjer ogenj čisti in ubija klice,
ki vabile bi me
nazaj v telesne bitke,
kjer se spokojnost in tišina gubi
radi ritma ustaljenih
in mogočnih resonans divjaštva.
Živim na gori,
ki se kot luč sveta v svojem miru
pod sinjim nebom čudim
kaj vse je zmožen človek
in za čim se vsem v svojem svetu trudi.
Namesto da se mu predaja božje znanje,
ki ga bi čuvalo
in nudilo razkošno zdravje,
on dela bogu všečna svetišča
ozaljšana v marmorju in zlatu,
ga vabi naj živi
med mrtvimi zidovi,
samo da bi sam živel
tako kot mu posvetnost nudi.
Vse najboljše Mu vse vere dajo
od krvi pa do mogočnih templjev,
le tega ne, kar On želi si,
da bi se ljubile vere
med seboj v istem Bogu.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|