Napisal/a Carpensky, v četrtek, 14. sep. 06

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Zmeraj sem si želel pisati
o slonih rumene barve,
o nasmehu, ki se mi pojavi na licu,
ko pomislim nanje...

Podobe v moji glavi,
nič več niso zmešane
kot prej, do
nerazpoznavnosti

Zdaj v ozadju sem obesil platno belo,
nežno osvetljeno,
tam zdaj gledam slike,
iz misli porojene

Zdaj mi hodijo z roko v roki
na predstave vsi moji jazi,
gospod mislec vse premisli,
gospod spomin se vsega spomni
gospod analitk vse razčleni
in gospod ki odloča
prav odloči.

Ni več daleč dan, ko
bom pisal o rumenih slonih,
o nasmehu, ki se vam pojavi na obrazu,
ko po vaši ulici lahkotno topotajo...

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (3)

Objavil/a ajda, v 14-09-2006 17:12, 1. Rumeni sloni v moji glavi... ja, nekaj posebnega se je rodilo izpod tvojih prstov, spretno in lahkotno se sprehodijo sloni,nic ne topotajo, nezno pobozajo z rilcem.    lp, ajda    Objavil/a Carpensky, v 15-09-2006 09:30, 2. Hvala hvala Ajda, me veseli, da se ti dopade...   Objavil/a Neva, v 15-09-2006 10:41, 3. Rumeni sloni v moji glavi... No, saj si pisal o rumenih slonih..dan je tu in rahel nasmešek je ošvrknil moj obraz, hkrati pa sem pomislila na pesem  Franka Sinatre My way...in tako je tudi treba....zanimiva, rahlo odbita, prijetna in tekoča pesem...Neva