Napisal/a Turi, v petek, 15. sep. 06

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

čaj mrtev od prepirov se trezni pod jablano
okus po cvetočem je razpihal mraz
in bledijo še zadnje stopinje
kot nekoč s travniki je igra bleščeča ubirala stop po strunah
meglenih od neizogibnega 
vabijo me misli eksperiment z besedami in skodelica čaja
parapsihološki odmik teme

fanatik se je posrebal vase 
SOS
SOS
SOS
sonce liže rane na vrtnicah 
in reki krvavi od bližine tujcev ni videti konca 
in senci rumeni od žolča pišem poslovilno pismo
eksperiment z mislimi in psihosocialno matriko  

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (2)

Objavil/a ajda, v 16-09-2006 15:24, 1. Ne več krvi ob taksnih pesmih me nehote presine misel ali je mladostna razposajenost pozabila razgrajati v vsej svoji moci in te enostavno obsla, pahnila v zrelost in odraslost, ker se izpod tvojih prstov rojeva poezija, ki ne diha s pridihom mladostne razigranosti. In ob tem misel, na mladih svet stoji in se kako prijeten obcutek, da jim vihtenje peresa ni tuje, lahkotnih kril se misli nabirajo v kosarici, ki jih pridne cebelice trosijo....no, ta misel se navezuje na cebelice....    ja, ni kaj.    lp, ajda    Objavil/a _nixi_, v 20-09-2006 08:04, 2. ne več... zdi se mi, da te je nekdo pahnil v brezup ali je to moje ugibanje? Saj nekdo more imeti nekakšno inspiracijo da napiše takšno pesem... pesem je globoka... lepa... všeč mi je... ne vem zakai ampak je tiste sorte pesem, ki te privabi k sebi... ne vem zakaj je tako. nekatere pesmi so pač takšne... vsaka ti čast...