| Napisal/a Azra, v sreda, 20. sep. 06 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Tvoj izkušen pogled raziskuje moje nepokvarjeno telo,
na koži občutim žgočo slo, praviš, da želiš si me zelo.
Z ravnodušnostjo in hladnim pogledom, uprtim v belo steno,
skrivam večno čustveno potrebo, da zopet postaneva eno.
Navkljub mrtvilu med nama, počasi, nežno vstopiš vame.
Zaznam konec zadrževanj in most med nama se vname.
Pošastna zver izza mene, ki ji uhaja zategel, zasopel glas
izda meseno ugodje v moj tilnik in gnezdo temnih las.
Svoje telo opreš name in na hrbtu začutim tvojih prsi kocine,
stokajoče mrmranje nakaže začetek vrhunca te ljubljene zverine.
Odmakneš se od mene in nenadoma postane moje mlado telo,
umetnina želeča, da preneha biti zgolj platno beló.
Znoj in potočki bele tekočine izrišejo sliko zadovoljenja
in tvoje seme pušča za seboj sled strasti in poželenja.
In ko enkrat belo platno postane najine sprijene ljubezni slika
se poigravam z mislijo o skupni prihodnosti, ki me mika.
Ampak ko edini dokaz, da sem tvoja bila, nemarno obrišeš,
zopet v najin odnos hladno, mrtvo nezanimanje vrišeš...
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (7) 
|
|
