Napisal/a emily, v ponedeljek, 25. sep. 06 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Rjava se je zajedla v vonj
sramežljivo skrivajoč v mojih žilah
Nisem želela prestrašiti sanj
s stoki.
Zbežale so
za tabo
v meglo brezupa.
Rjava je izžgala dve piki
v moje mokro čelo
Slišala sem jih
nespeče neobstoječnosti
stikati po moji zavesti.
Skrile so dvome, nemarnice,
in te klicale ponoči.
Rjava je razlila strup
po koži mojega telesa
Vsakič, ko se ga
kdo drug dotakne,
se mu posmehuje
v obraz.
Drgnem jo, Rjavo,
z ostrimi besedami
kot z žičnato krtačo
s svojega navdiha.
Pa razjeda ostrino, Rjava,
poneži jih, trde besede,
in me dela deklico.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (8)
|
|